S tokratnim poročilom o projektu dopolnjujemo naša že objavljena prispevka o prvem Dediščina - naš zaklad (ospirnice.wixsite.com) in drugem Dragocena znanja (ospirnice.wixsite.com) tednu kulturne dediščine.
V zadnjih septembrskih in prvih oktobrskih dneh že tradicionalno obeležujemo dneve evropske kulturne dediščine in nacionalni teden kulturne dediščine. Gre za projekta, ki nas opominjata na pomen ohranjanja kulturne dediščine in spodbujata k aktivnemu sodelovanju. Letošnja tema so bila REDKA IN DRAGOCENA ZNANJA, SPRETNOSTI in POKLICI.
Redke in dragocene obrti, poklici, znanja, spretnosti in ustvarjalnost, ki so našim prednikom omogočali preživetje, danes na žalost vse hitreje izginjajo. Pomembno je, da našo kulturno dediščino ohranjamo, ne le kot pomemben del naše skupnosti in vez z našimi predniki, temveč tudi zato, ker nam omogoča priložnost za trajnostni razvoj lokalne skupnosti.
Kulturno dediščino smo na naši šoli spoznavali pri gospodinjstvu s kuhanjem slovenskih tradicionalnih jedi in zapisovanjem starih kuharskih receptov. V knjižnici in v nekaterih razredih so brali slovenske ljudske pravljice. V drugem razredu so naredili punčke in fantke iz cunj. Na igrišču so se v okviru podaljšanega bivanja igrali stare igre, kot na primer zemljo krast in ristanc, ki so ga nalepili tudi v avli šole in ga med odmori pridno skakali. V petem razredu so spoznavali čebelarstvo in naredili prikaz satovja iz lesa. Prvi in tretji razredi so likovno ustvarjali panjske končnice in kozolce. Vse izvedene dejavnosti, so učenci predstavili na šolski razstavi v avli šole.
Med glavnimi odmori so učenci po ozvočenju poslušali stare ljudske pesmi izvedene s starimi ljudskimi glasbili. Čeprav veljamo Slovenci bolj za pevce kot za godce, se vendarle ponašamo s številnimi ljudskimi glasbili. Med njimi so mnoga žal že pozabljena, na nekatera pa igramo še danes. V petek, 7.10. smo eno izmed predvajanih pesmi ponovili. Učenci so morali ugotoviti, katero ljudsko glasbilo so slišali. Na listek so napisali svoje ime, priimek, razred in glasbilo. Listek so vrgli v za to pripravljeno škatlo. Izžrebani učenci, ki so pravilno odgovorili, so dobili simbolično nagrado.
V torek, 4.10. smo imeli krajšo prireditev, na kateri smo spoznavali stara glasbila, foklorne plese in ljudske pesmi.
V četrtek 6.10.2023 pa smo v avli šole gostili: g. Toneta Rebolja (jasličarstvo), g. Štefana Čebaška (kmetijstvo), ga. Rozalijo Strojan (vezenje), ga. Karlino Treinen in ga. Marjano Knific (žehtanje). Seznanili so nas spretnostmi in poklici, ki so del naše kulturne dediščine.
Predstavitev gostov:
g. Tone Rebolj ohranja tradicijo jasličarstva in vsako leto pripravi čudovite jaslice z različnimi motivi in materiali. V prazničnih dneh jih postavi na različnih mestih v domači hiši. Povabil nas je, da si jih organizirano z učitelji lahko pridemo pogledat.
G. Štefan Čebašek nas je obiskal skupaj s hčerko, ki mu z veseljem pomaga pri domačih opravilih na znani ekološki kmetiji Pr’ Črnet. Na kmetiji izvajajo postopek »od setve, do moke« in vse tja do sveže pečenega ekološkega kruha. Učenci so preizkušali, kako se semena zmelje v moko s kamnitim mlinom.
Ga. Rozalija Strojan se z vezenjem ukvarja že od otroštva. Prvih vbodov jo je naučila mama, kasneje se je učila tudi v šoli in sčasoma postala ljubiteljica tega dela. Povedala nam je čudovit izrek: “Vezenina za okras, vezenje za veselje”. Za svoje izdelke ima certifikat, da so domača obrt, pri etnografskem muzeju pa so vpisane v nesnovno kulturno dediščino.
Kako so naše babice in tudi matere nekoč prale perilo, je tudi zelo pritegnilo naše učence. Ga. Karlina in Ga. Marjana sta prikazali učencem celoten proces pranja in sušenja perila z originalnimi perilniki, ribežni in škafi. Najbolj je učence zanimala “pralna mašina”.
Zapisali vodji projekta: Maja Rebolj in Neva Lesica
Comments