V petek 14. 4. smo se učenci sedmih razredov odpravili na kulturni dan, kjer smo obiskali #samostan #Stična, #Jurčičevodomačijo in #Županovojamo.
Najprej smo se z avtobusom odpeljali do Stične, kjer smo se učili srednjeveške pisave protagore. Pisali smo jo s črnilom, narejenim iz želodov, in peresom z žepkom za črnilo, bilo je kovinsko z lesenim ročajem, imelo pa je poševno pristrižen konec. Lahko smo poskusili pisati tudi s pravim gosjim peresom.
Nato smo se odpravili na ogled samostana. Vodič nam je veliko povedal o njegovi zgodovini. Videli smo tudi nekaj menihov, ki so bili oblečeni v posebna meniška oblačila. Izvedeli smo tudi, kako in kaj so pisali. Ogledali smo si še muzej. Preden smo se vrnili na avtobus, smo pojedli malico.
Nato smo se odpeljali do Jurčičeve domačije. Učenci 7. b smo se najprej odpravili v hišo, kjer smo se z vodičko pogovarjali o Jurčiču. Učenci 7. a pa so si najprej ogledali celotno domačijo. Potem smo se še zamenjali. Bilo je zelo zanimivo in poučno, saj smo izvedeli veliko o Josipu Jurčiču.
Naša naslednja postaja je bila Županova jama. Preden smo odšli v jamo, smo še malo pomalicali. Jama ima veliko kapnikov, tudi tistega z največjim obsegom in najvišjega, ki smo si ju lahko ogledali. Zanimivi so bili tudi vrtni palčki, skriti med njimi. V jami smo videli tudi manjše netopirje, ki so spali, skriti v udobju svojih kril.
Vodička nam je razlagala veliko zanimivih stvari in ko smo se obrnili nazaj in šli po poti, bi se morali ustaviti v dvorani, katere imena si žal nisva zapomnili. A naš šofer, ki je bil v tem primeru prvi, si tega ni zapomnil. Odšel je naprej in ena od učenk je hodila za njim, ker naših klicev ni slišala. Šofer je brezskrbno odšel do svojega avtobusa in nas počakal v njem. Učenka pa je vsa prestrašena ugotovila, da ni nikogar za njo in počakala na stezi, če bi nas kje zagledala. Šoferja seveda ni bilo več z njo, ker je odšel naprej in ni opazil, da mu nihče ne sledi. Na srečo smo učenko zagledali iz nekakšnega jamskega balkona in ona nas je počakala na poti, da smo skupaj odšli do avtobusa.
Vsi smo odšli v avtobus veseli, da se je vse srečno končalo.
Živa Robas in Julija Slak
Comments