V devetem razredu smo pri pouku razmišljali o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, spoznali pa smo tudi, da jezik različno uporabljamo v različnih okoljih in okoliščinah. O #odnosu do #materinščine smo napisali tudi vsak svoje razmišljanje ...
MOJ ODNOS DO MATERINŠČINE
Materinščina je jezik, ki se ga naučimo prvega v življenju. Po navadi ga govorijo tudi naši starši. Ni pa potrebno, da je naš materni jezik tudi uradni jezik v državi, v kateri živimo. V maternem jeziku razmišljamo, se izražamo in sanjamo. Materni jezik tudi največ govorimo. Seveda pa ta naš materni jezik tudi najboljše govorimo. Moj materni jezik je slovenščina.
Slovenski jezik se je pričel razvijati okoli 6. stoletja, ko so se Slovani preselili na današnje ozemlje. Takrat je obstajal praslovanski jezik. V 10. stoletju so nastali Brižinski spomeniki.
Nastali so na Koroškem, takrat so ljudje govorili zgodnjo slovenščino. Kot pisavo so uporabljali karolinško minuskulo. Leta 1550 je Primož Trubar izdal dve prvi knjigi v slovenščini. Ti sta Abecednik in Katekizem. Takrat se je razvila knjižna slovenščina, ki je bila napisana v pisavi gotici. Leta 1584 je Adam Bohorič zanj izdal tudi slovnico z naslovom Zimske urice, Jurij Dalmatin pa je v slovenščino prevedel Biblijo. Razvila se je nova pisava, ki je bila bohoričica. V začetku 19. stoletju je nastala prva znanstvena slovnica, ki jo je napisal Jernej Kopitar. Slovnica slovenskega jezika v slovenščini pa je izšla takoj za njo, napisal jo je Valentin Vodnik. V drugi polovici 19. stoletja se je slovenski jezik poenotil v pisni obliki in izreki. V 20. in 21. stoletju je Jože Toporišč izdal Slovensko slovnico ter jezik je bil svoboden kot ga govorimo danes.
Slovenščina se je razvijala kar počasi, vendar vedno ni bila tako opažena. Slovenščina je veljala za jezik kmetov. Veliko večjih držav je hotelo, da se slovenščino izbriše, vendar zavedni ljudje so ta jezik ohranili tudi takrat, ko so se v šolah učili samo nemško ali italijansko. Nekaj časa so slovenščino lahko govorili samo še doma, saj se je povsod v javnem življenju uporabljala nemščina ali italijanščina. Tudi v Jugoslaviji slovenščina ni pomenila prav veliko. Uradni jezik je bil srbohrvaščina. Leta 1991 pa je slovenščina končno postala državni in uradni jezik Slovenije. Danes je slovenščina precej bolj opažena tudi v EU.
Slovenščina je zelo lep in bogat jezik. Ima dvojino, ki jo ima zelo malo jezikov. Je zelo raznolik in razgiban jezik, ima 3 osebe, 6 sklonov, 3 čase in 3 števila. Ima tudi uradni in neuradni jezik. Uradni jezik uporabljamo, če smo na banki ali v šoli, neuradnega pa med prijatelji, znanci, družino. Tu bi posebej izpostavila narečja in pa sleng, govorico, ki jo med seboj uporabljamo najstniki.
Slovenščina je jezik, ki me spremlja, odkar sem se rodila. Ta jezik je zelo lep in ima veliko posebnosti, kar ga bogati. Jezik je kar težak za učenje in včasih tudi problematičen za izgovorjavo, vendar je zelo lep. Mogoče bi lahko jezik bil malo bolj razširjen po svetu, tako da bi se ga učilo več ljudi in bi bil tako tudi bolj znan.
Lea Bregar
ODNOS DO MATERINŠČINE
Materinščina je jezik, ki se ga naučimo v zgodnjem otroštvu in se z njim najlažje izražamo. Imenujemo ga tudi materni jezik ali prvi jezik. Naša materinščina je slovenski jezik.
Zgodovina slovenskega jezika sega v 6. stoletje z naselitvijo Slovanov na naše ozemlje. V 6. stoletju do 10. stoletja se pojavi zgodnja slovenščina. Naslednji pomemben mejnik je nastanek Abecednika in Katekizma v času protestantizma, leta 1550. Pomembno vlogo pri razvoju slovenskega jezika v tem obdobju je imel Primož Trubar. V tem obdobju so pričeli tiskati prve knjige. V 18. stoletju je tiskanje knjig popolnoma zamrlo. V 19. stoletju se pojavijo pravila za enotno knjižno izreko in prvi pravopis. V 20., 21. stoletju je izšla slovenska slovnica in je Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki je postal temelj slovenskega jezika.
Slovenski jezik se je nekoč uporabljal le v domačem okolju. V slovenščini so govorili zgolj člani družine. V času obeh vojn in tudi prej, je bil uradni jezik nemščina. Slovenci, ki niso želeli govoriti nemško so bili kaznovani in preganjani.
Danes je odnos do slovenskega jezika drugačen. V Evropski uniji velja za enakovreden jezik v primerjavi z ostalimi narodi Evropske unije. Na naš jezik, ki ga govorimo Slovenci v Sloveniji in zunaj meja, sem zelo ponosen. Na naših dvojezičnih območjih so napisi v dveh jezikih, slovenščini in madžarščini ali italijanščini.
Slovenščina je zame pomembna, saj je moj materni jezik. Je del moje identitete. Želim si, da bi se slovenski jezik in kultura ohranila. Res je morda težek jezik, a je tudi lep jezik. Ima veliko posebnosti, ki jih drugi jeziki nimajo, zato je slovenščino vredno ohraniti.
Anže Polak
Comments