Nina Keber je učenka 3.a. Navdušila nas je s pravljico o krilatem samorogu, ki je nastala pod njenim pisalom. Učenci so jo z navdušenjem sprejeli. Za njeno ustvarjalnost ji čestitamo in ji želimo še veliko veselja in uspehov pri njenem ustvarjalnem delu!
NEKOČ JE ŽIVEL KRILATI SAMOROG. IMEL JE DOLG ZLATI ROG.
IMEL JE TUDI LEPA ROŽNATA KRILA. RAD SE JE IGRAL S SVOJO NAJBOLJŠO PRIJATELJICO ANO.
TEMU LEPOTCU JE BILO IME ONČAV.
BILA STA EDINA SAMOROGA. IN DA BI REŠILA SVOJO VRSTO, MORATA PREČKATI JAREK Z LAVO, PEŠČENE VIHARJE, LEDENO RAZBURKANO MORJE IN LEDENIK. LE TAKO BOSTA NAŠLA SVOJO ČREDO. ČREDO MORATA ZAŠČITIT PRED SVETOVNIM ZMAJEM. A PAZITI MORATA, DA JU ZMAJ NE UJAME. SAMOROGA NISTA IMELA IZBIRE. ONČASOV SE JE ZAMISLIL.
»LAHKO LETIVA!«
ANA JE VPRAŠALA: »KAKO LAHKO LETIVA, SAJ VIDIŠ, DA
NIMAM KRIL?«
ONČAV JE REKEL, DA TO NE BO PROBLEM. NASTAVIL JE SVOJ ZLATI ROG IN ANI PRIČARAL KRILA. POLETELA STA ČEZ LAVO.
V ZRAKU SE JE POJAVIL SVETOVNI ZMAJ. ONČAV JE ANO IN SEBE POKRIL S PLAŠČEM NEVIDNOSTI. ZMAJ JE ODŠEL, SAJ NI VEDEL, KJE STA.
ANA IN ONČAV STA SLEKLA NEVIDNI PLAŠČ. PREČKATI STA MORALA PEŠČENE VIHARJE.
A KAKO, JE SPRAŠEVALA ANA.
ONČAV JE ODGOVORIL, » PO ZRAKU NE MOREVA, KER SE LAHKO UJAMEVA V PAST. ČE NE MOREVA NE HODITI, NE LETETI, POTEM NAMA OSTANE LE, DA GREVA POD ZEMLJO.«
»KAKO GREVA LAHKO POD ZEMLJO?«
ONČAV JE ODGOVORIL, DA SE BOSTA SPREMENILA V KRTA SAMOROGA. SVOJ ROG JE POSTAVIL NA ANO IN SKOPALA STA DOLGO POT. KO STA BILA BLIZU KONCA, SE JE POJAVIL ZMAJ. OVILA STA SE V NEVIDNI PLAŠČ. ZMAJ JE ODŠEL, KE JU ZOPET NI NAŠEL.
ONČAV IN ANA STA ODŠLA K TRETJI NALOGI. KO JE ANA ZAGLEDALA LEDENO RAZBURKANO MORJE, JE OD STRAHU SPUSTILA DVA KUPČKA RJAVIH KROGLIC.
ONČAV JE REKEL: » PREČKATI MORAVA LEDENO RAZBURKANO MORJE,«
ANA JE POLEG RJAVIH KROGLIC SPUSTILA RUMENO LUŽICO. ONČAV JE NASTAVIL SVOJ ROG NA ANO IN POSTALA STA VODNA SAMOROGA. KO STA BILA BLIZU KONCA, SE JE POJAVIL VODNI ZMAJ. ONČAV IN ANA STA SE TOKRAT SKRILA IN ZBEŽALA K ČETRTI NALOGI. ONČAV IN ANA STA OSUPNILA.
ANA JE VPRAŠALA: »ALI IMAŠ TUDI TOKRAT IDEJO, KAKO PRČKATI LEDENIK?«
ANI JE BILO ŽE OD NEKDAJ SLABO NA LEDENIKU. HODILA STA IN HODILA. SREDI POTI JE BILO ANI TAKO SLABO, DA JE BRUHNILA ZAJTRK.
ONČAV JE REKEL, »POJDIVA NAPREJ, TAKOLE NE BOVA DALEČ PRIŠLA.«
ONČAV JE SKRIVAL SVOJO ČAROBNO ZAPESTNICO. IMELA JE TO MOČ, DA IZ ZMAJA POTEGNE UJETNIKA V VODNEM ZMAJU.
ONČAV JE ŽE LETA ISKAL SVOJO MAMO, A JE ŠE NI NAŠEL.
KO STA BILA ŽE BLIZU KONCA, SE JE POJAVIL VODNI ZMAJ. TOKRAT ONČAV NI VZEL PLAŠČA NEVIDNOSTI, AMPAK SVOJO ZPESTNICO IN JO NAMERIL V VODNEGA ZMAJA. IZ ZMAJA SE JE POJAVILA ONČAVOVA MAMA.
ONČAV SE JE RAZVESELIL. MAMA JE SPET ZAVLADALA SVETU.
IN SREČNO SO ŽIVELI DO KONCA SVOJIH DNI.
Nina Keber
O ŠKRATU, KI JE NAŠEL ZAKLAD
Nina je s svojo zgodbico navdušila vrstnike, med njimi posebno Gala. Pripovedoval je zgodbico o škratu, ki radovednega bralca ne izpusti do njenega konca, saj je polna napetih dogodivščin.
Nekoč je živel majhen škrat po imenu Janko.
Vsem je govoril, da želi postati pustolovec in da bo našel zaklad kapitana Maruška. Nihče mu ni verjel, zato ker je bil najmanjši med vsemi škrati. Potem je Janko rekel: »Pokazal vam bom vsem, da sem dovolj pogumen da lahko najdem sveti zaklad kapitana Maruška.«
Poglavar škratov je dejal, naj v dveh dneh prinese ta zaklad, drugače ne bo nikoli postal pustolovec.
Škrat Janko je dejal, da bo v dveh dneh našel sveti zaklad kapitana Maruške. Nato si je oprtal nahrbtnik, nadel svojo čarobno zapestnico in se je odpravil na veliko pustolovščino.
Moral je prečkati veliko neurje, močan tok reke in premagati velikega zlobnega kralja mačka Mačkona, da bo lahko našel sveti zaklad. Prišel je do velikega neurja. Ni vedel, kako prečkati neurje, če je samo škrat, neurje je pa orjaško. Premišljeval je in se spomnil, kako prečkati veliko neurje. Njegov načrt je bil, da iz svojega nahrbtnika vzame lopato in skoplje pot zemljo celo pot do konca neurja. Kopal je in kopal dokler se ni na sredini poti ustavil. Ni mogel naprej, zato, ker ga je ovirala velika korenina.
Spomnil se je, da lahko naredi sekiro. Vzel je palico in kamen. Kamen je obrusil, da je postal oster. Nastala je sekira. Sekal je in sekal, dokler se ni korenina zdrobila na polovico. Nadaljeval je pot in tako prispel je do konca neurja.
Čez nekaj časa je prispel do močnega toka reke. Ni vedel, kako bi jo prečkal. Našel je kamnito potko. In glej, no glej, iz vode je prišel kralj morskega zmaja. Rekel je, da ne bo mogel prečkati reke, če se ne spopade z njim.
Škratek Janko se je od strahu polulal. Rekel je :»Ne želim nobenih težav! Le rad bi našel sveti zaklad kapitana Maruška!«
Zmaj mu je odgovoril: »Če želiš najti sveti zaklad kapitana Maruška, me moraš premagati. Če zmagaš, ti bom dal zemljevid, ki ti bo pokazal pot do svetega zaklada.«
Škratek reče: » Prav, pa se dajva spopasti!«
Zmaj odgovori: » Pa pokaži, kaj vse znaš!«
Borba se je začela.
Škratek Janko je vzel iz torbe ščit in meč. Zmaj je bruhnil ogenj. Škratek se je branil s ščitom. Skočil je na zmaja in mu z mečem odrezal roko. Zmaj je glasno zarjovel in Janka z repom mahnil na tla. Janko ga je z mečem oplazil po nogi. Zmaj je padel po tleh in se predal.
Dal mu je obljubljeni zemljevid. Pogledal je vanj in v njem je pisalo: »Če želiš najti sveti zaklad, moraš premagati velikega zlobnega kralja mačka Mačkona.«
Škratek je rekel: »Adijo!« in je šel na svojo pot.
Prišel je do jame. Zaslišal je ropot. Iz velike temačne jame je prišel veliki zlobni kralj maček Mačkon.
Rekel mu je: »Ne boš prišel do zaklada, če me ne premagaš. Jaz sem veliki močan maček, ti pa majhen škrat. Imam tudi svojo ekipo, ki je ne boš mogel premagati.«
Mačke so pritekle k škratu. Janko je spet vzel iz nahrbtnika meč in ščit. Z mečem je sekal eno mačko, drugo mačko, tretjo mačko in s ščitom udaril vse mačke po vrsti in jih še obrcal.
Tako je škratek premagal vse mačke, razen kralja mačkona. Vzel je ščit in ga vrgel v kralja mačka Mačkona. Maček Mačkon ga je s kremplji prerezal na polovico in se je na ves glas smejal, smejal, se važil in krohotal. Med tem, ko se je maček smejal in važil, je škratek vrgel meč naravnost v njegovo srce. Zlobni maček Mačkon je izdihnil.
Odprla so se vrata in škratek je vstopil. Našel je orjaški križec in vzel lopato. Kopal je in kopal, dokler ni skopal do konca. Vzel je skrinjo zakladov. Prijel je svojo čarobno zapestnico in jo usmeril v zrak. To je bil znak kralju, da se vrača. Kralj je v luknjo postavil meč in ga zavrtel, in to je škratka prineslo nazaj domov.
Kralju je pokazal skrinjo zakladov. Kralj je rekel: »Vidim, da si res pravi pustolovec!«
Škratek je dal kralju skrinjo zakladov. Kralj je vzel ključ, odprl skrinjo in našel zlati zaklad.
Vsi so verjeli škratku, da je pravi pustolovec in mu čestitali.
Škratek Janko je živel pustolovsko življenje do konca svojih dni.
Gal Navarrete Knapič, 3. a
Comments