PRVOŠOLKA NEŽAJE JE ŽE ZGODAJ POKAZALA SVOJE TALENTE. NALOGE PRI POUKU OPRAVI ZA ŠALO, ZATO JI OSTANE ČAS, KI GA ZAPOLNI S SVOJO USTVARJALNOSTJO. JE ŽE PRAVA MALA PISATELJICA. PRI SESTAVLJANJU ZGODBIC, SE JI JE PRIDRUŽILA ŠE HANA. VABITA NAS, DA STOPIMO V NJUN SVET DOMIŠLJIJE, KI STA GA TUDI LIKOVNO OPREMILI.
O DEKLICI, KI JE ZAMUDILA V ŠOLO
NEKOČ JE ŽIVELA DEKLICA. ŠLA JE V ŠOLO.
NA POTI JE PADLA. AU, JE REKLA.
ŠLA JE V TRGOVINO, DA KUPI OBLIŽ. ZATO NI SLIŠALA ŠOLSKEGA ZVONCA.
ZAMUDILA JE PRVO URO. ŠLA JE NA SLADOLED. ZAMUDILA JE DRUGO URO.
POTEM JE NAŠLA MAČKO IN ZAMUDILA ŠE TRETJO URO.
KONČNO JE PRIŠLA V ŠOLO. UČITELJICA JO JE KREGALA, KER JE ZAMUDILA POUK. SNELA SI JE ČOP IN SE ŠKUŠTRALA.
Neža Štrbenk in Hana Smrdelj, 1. a
DEKLICA, KI NI HOTELA IMETI OČAL
Nekoč je živela deklica, ki je zelo slabo videla.
Ampak ni hotela imeti očal.
V šoli ni vedela, kateri račun mora izračunati. Ko so morali imeti na mizi spoznavanje okolja, je imela na mizi slovenščino. Ko so morali izrezati veverico, je izrezala miško. Nekoč je namesto na stranišče, kakala na tla .
Za božička je namesto dragi božiček , za božič si želim voziček, igračo, dojenčka in dudo, napisala:
Dai bžčk z bžč s žlm vzčk irč djnk i dud .
Božiček pa njenega pisma ni razumel in ji je namesto tega, kar si je želela, prinesel plišastega dinozavra in zato je bila deklica žalostna. Nekoč je tako zelo slabo videla, da se je spotaknila ob kamen.
In potem je končno priznala, da res potrebuje očala. Dobila zelo lepa očala. Kmalu se je vrnila v šolo in vedela je, kateri račun mora izračunati. Vedela je tudi, kateri zvezek mora imeti na mizi. Znala je napisati pismo božičku. Božiček je zdaj vedel, kaj si deklica želi.
Ampak nekega dne ji je počil lonec. In te pravljice je konec.
Neža Štrbenk, Hana Smrdelj
Comments