Povodni mož in Urška

Vsem je poznana balada Franceta Prešerna o najlepši Ljubljančanki, ki je na plesu na Starem trgu zavrnila vse plesalce, dokler se ji ni približal sam #povodnimož, s katerim je v divjem plesu končala v vrtincu Ljubljanice. Pa je bilo res vse tako kot piše v pesmi? Nekaj očividcev je povedalo, kaj so oni videli tisto nedeljo popoldan ...

RIBIČ pripoveduje

Sem stal na obrežju prekrasne Lublance,

in gledal valove te grozne nevihte,

grmenje, šumenje visokih valov,

vrtince in veter nevarnih tokov.

Vse je grmelo, se mrak je spustil,

kaplje zmočile so suho obrežje,

vse se je treslo, grmelo, bobnelo.

Sem videl figuri prekrasni plesalca,

v meglo ovita, z grmenjem pokrita,

prah se je dvigal spod njunih peta.

Ko treščilo je, zagrmelo,

obzorje se je razsvetlilo,

zagledal sem strašni, prestrašni prizor.

Uršika pada, se mož zasmeji:

NI BLIZU, NI BLIZU DO BELE TURČIJE,

KJER V DONAVO SAVA SE BISTRA IZLIJE,

VALOVI ŠUMEČI TE, URŠKA, ŽELE,

LE URNO, LE URNO OBRNI PETE.

Še hitreje zapleše, se zavrti

in Uršike zale s pljuskom več ni.

Jo vrtinec potegne v krute globine,

v skrite nižine brezčutne lupine.

Tako je postala le zgodba, legenda,

le stare resnice junak.

Loti Černe Bergant